Slovenska bakla se je na zadnji dan šolskega leta mudila v regiji, kjer domačini »gučijo«, kjer je polno klopotcev, mlinov in brodov. Po Prlekiji pa seveda ne gre niti brez kasačev, ki so bili redni spremljevalci bakle v danes obiskanih občinah.
Začetek v Križevcih pri Ljutomeru je bil v znamenju prihoda žrebca naše znamenite avtohtone pasme ljutomerski kasač. Na Murskem polju sta baklo pozdravila župan Branko Belec in predsednik tamkajšnje športne zveze Milan Majcen. Nato so nastopili mladi judoisti in drugi nadarjeni križevski športniki in baklo ponesli v nekaj krogov po svojem prelepem Parku doživetij. Teklo je več kot sto mladih, k sreči (zaradi visokih temperatur) je bila petstometrska pot večinoma speljana po senci dreves parka v Borecih.
V sosednjem Veržeju so slovensko baklo, izdelek Skupine SIJ, Slovenske industrije jekla, sprejeli pri osnovni šoli. Prvi krog so najmlajši opravili na bližnjem stadionu, nato pa so tekli po ulicah in cestah okoli šole. Baklini karavani se je pridružil tudi župan Slavko Petovar, tek pa je bil vročini navkljub malce lažji zaradi bučne in ubrane glasbene spremljave mladih na harmoniki in bobnih, aplavzu domače maskote modre žabice, za popestritev pa so bakli plesno točno pripravili tudi malčki iz bližnjega vrtca. Tudi v Veržeju se bakla ni mogla upreti konjski vpregi, tokrat je namreč občino zapustila na kočiji rjavega žrebca.
Središče Prlekije je Ljutomer, ki je tudi eno od kasaško najbolj razvitih slovenskih mest. Teklo se je v Ljutomerskem mestnem parku, kamor je plamenico pripeljal ljutomerski kasač s džokejem, ki je pred tem nekaj metrov z njo odgalopiral tudi na bližnjem hipodromu. Nato so bili med nosilci bakle mnogi domači športniki, med katerimi smo opazili še največ predstavnikov borilnih veščin od boksarjev, karateistov, judoistov do kikboksarjev. Tekli so tudi nogometaši in kolesarji, zadnji krog pa je pripadel ljutomerski županji Olgi Karba. Ko so mladi odtekli kar precej kilometrov, je vodstvo občine in športne zveze baklo poneslo do občinske meje z Razkrižjem, kjer so jo predali svojim vzhodnim sosedom.
Občina Razkrižje, ki je baklo gostila na svojem nogometnem igrišču, je za nosilce bakle angažirala vse svoje športnike, od bodočih, med katerimi bo morda zrasel kakšen slovenski olimpijec, do nekdanjih, med katerimi so imeli nekateri na plečih že dobrih sedem križev. Župan Slavko Ivanušič je pozdravil svoje športnike in jekleno gostjo ter z njo odtekel krog po igrišču. Med naslednjimi predajami so bile v bližnji senci aktivne članice Društva kmečkih žena, ki so za vse nastopajoče pripravile pokušino mlincev s kislo smetano in zaseko. Mnjami! Po slovesu od središča Razkrižja je baklo pot vodila do bližnjega Ivanovega izvira ob Ščavnici, ki je daleč naokoli znan po energijskih točkah, ki blagodejno vplivajo na človeško telo. Bakla je posedela na eni od klopc in se nekaj minut polnila z naravno energijo. Župan Ivanušič je nato baklo odnesel do občinske meje s Črenšovci, ki poteka na sredini reke Mure, na mostu pa jo je sprejela Vera Markoja, županja Črenšovcev, zadnje današnje občine na dolgi poti bakline povorke.
Črenšovci so združili obisk slovenske bakle s proslavo ob Dnevu državnosti, celotno dogajanje z nagovori in tekom pa je potekalo pri Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Srednji Bistrici. Na bližnjem nogometnem igrišču so v večernih urah tekli predvsem otroci domačih klubov in društev, ob koncu je baklo na prireditveni prostor z županji prinesla naša nogometna reprezentantka Mateja Zver. Baklo sta nagovorili ravnateljica mag. Terezija Zamuda in županja Markoja, zaplesale so ji mažoretke, po teku pa je sledila proslava ob 30. rojstnem dnevu naše domovine.
Do ponedeljka bo bakla v senci nabirala novih moči, nato pa se bo podala na raziskovanje prekmurskih občin Velika Polana, Odranci, Beltinci in Lendava.